NAMESTO UVODA ...

Lepo pozdravljeni na moji spletni strani z naslovom: s(S)ebastjanove!

Sem Sebastjan. Likar. Odtod – pravilno sklepate – tudi ime pričujoči spletni strani. Vedno me je navdihovala pot. In tudi Pot, ki ji služim kot duhovnik katoliške Cerkve. Pot Jezusa Kristusa, na katero se vsi želimo naravnati. Z vso svojo človeškostjo, se razume.

Ob svojem delu čutim kot veliko milost, da se smem potruditi še za kakšno pot po Božjem stvarstvu. Da morem užiti lepoto dneva ali težo težke ture. Da lahko vidim to, kar nam je dano zastonj. In smemo tudi zastonj podarjati naprej ter ohranjati za prihodnje rodove.

Zato boste na moji preprosti strani lahko hodili skupaj z menoj po – poti. Z veseljem vam bom odstrl kakšno lepo turo po naši domovini. Všeč so mi dolge, naporne, malo znane in odročne poti. Kjer pa ni vedno varno hoditi sam ... A tudi to, da ne veš, kar vse srečaš na poti, je del vznemirljivega pričakovanja. Saj tudi za svoje življenje ne vemo vedno, kaj nas čaka in kaj ljubi Bog pošilja za nas.

Poti, ki vam jih predlagam in jih opisujem, ne vzemite zlahka. To niso strokovni opisi poti, a terjajo pripravljenost in dobro opremljenost. Za natančnejši opis in posebnosti poti se pozanimajte na portalih, ki jih podrobneje opišejo.

Vedno ste z menoj! V hvaležnosti. In v razdalji, ki jo velikokrat premerim z rožnim vencem!

Greste z menoj?

S+

DROBTINE 

Težko je ostati ravnodušen ali nenagovorjen ob dobrih zgledih živetega krščanstva … V tem tednu so se v mestu Providence poslovili od morda najbolj znanega sodnika v Združenih državah, Franka Capria, ki je v sodnih dvoranah navduševal s humorjem, predvsem pa pravičnostjo in ljudomilim pogledom na vsakogar, četudi prekrškarja ali nekoga, ki je grobo kršil državne zakone. In sodnik Caprio je večkrat javno razložil, zakaj je bil tako – morda celo preveč – prizanesljiv. Zgled njegovega očeta, revnega italijanskega priseljenca, ki je tudi v mrzli zimi raznašal mleko po okolici. Ko so mu strogo zabičali, naj prekine dobavo mleka tistim, ki ne plačajo, je sam prispeval ali zbral denar dobrotnikov za revne družine, da je pred odgovornimi zagotovil dobavo te potrebne dobrine.

Povrnjeno ti bo ob vstajenju pravičnih … Vse, kar dobrega storimo, je nekakšna naložba za prihodnost. Verujemo, da je to zaklad, ki ne mine in nam bo nekoč pomagal, da bo duša dokončno našla mir v Bogu, ki je vir vsega (našega) dobrega. Kakor pravi Pismo Hebrejcem, se bližamo Bogu, ki je sodnik vseh. In bližamo se dušam pravičnih, ki so dosegle popolnost. Kaj pa je popolnost za slehernika? Gotovo ne skrb samo zase, marveč čuteče srce za potrebe, ki jih moraš prepoznati in po svojih zmožnostih reševati.

Jezus izrabi priliko, da v hiši nekega prvaka nagovori človeka, podvrženega skušnjavi oblasti in pomembnosti. Niso pa njegove besede namenjene samo farizeju, ampak tudi učencem vseh časov. Ker imamo vsi človeške težnje, da so sicer drugi lahko visoko, le da sem sam višje. Vsem nam je to namenjeno! Da bi ob pomembnih službah ostali ponižni in vedno znali videti sočloveka, ki nima ali ni toliko kot mi.

Ne moremo in ne smemo obsojati tistih, ki imajo več, da so bolj ošabni ali sebični. To tudi ni namen nobene Jezusove besede ali nauka. Drži pa, da so skušnjave, če imaš več ali boljši položaj, pač toliko večje.

Povrnjeno ti bo ob vstajenju pravičnih … Morda je danes za nas na mestu vprašanje: Kaj dajem drugim? Ali je razlog iskrena ljubezen ter da bi popolnoma svoboden in neopažen naredil dobro delo za nebeško plačilo, ali me vodi določena preračunljivost?

Rad sem ob delu v pisarni gledal zanimiva sojenja sodnika Capria, ki je bil gotovo tudi človeški. Vendar je izhajal iz zelo jasnega zgleda. Očetovega zgleda ponižnosti in nesebičnosti. In niti nam ni treba odpreti Wikipedije o njem, ker to preprosto slutimo. Za tako življenje je nedvomno porok tudi njegova vera, ker je sam izjavil: »Imam globoko vero v Katoliško cerkev, Jezusa in moč molitve!«

V Jezusa in Cerkev, ki mogočne tega sveta ponižujeta, ponižne pa povišujeta.