NAMESTO UVODA ...

Lepo pozdravljeni na moji spletni strani z naslovom: s(S)ebastjanove!

Sem Sebastjan. Likar. Odtod – pravilno sklepate – tudi ime pričujoči spletni strani. Vedno me je navdihovala pot. In tudi Pot, ki ji služim kot duhovnik katoliške Cerkve. Pot Jezusa Kristusa, na katero se vsi želimo naravnati. Z vso svojo človeškostjo, se razume.

Ob svojem delu čutim kot veliko milost, da se smem potruditi še za kakšno pot po Božjem stvarstvu. Da morem užiti lepoto dneva ali težo težke ture. Da lahko vidim to, kar nam je dano zastonj. In smemo tudi zastonj podarjati naprej ter ohranjati za prihodnje rodove.

Zato boste na moji preprosti strani lahko hodili skupaj z menoj po – poti. Z veseljem vam bom odstrl kakšno lepo turo po naši domovini. Všeč so mi dolge, naporne, malo znane in odročne poti. Kjer pa ni vedno varno hoditi sam ... A tudi to, da ne veš, kar vse srečaš na poti, je del vznemirljivega pričakovanja. Saj tudi za svoje življenje ne vemo vedno, kaj nas čaka in kaj ljubi Bog pošilja za nas.

Poti, ki vam jih predlagam in jih opisujem, ne vzemite zlahka. To niso strokovni opisi poti, a terjajo pripravljenost in dobro opremljenost. Za natančnejši opis in posebnosti poti se pozanimajte na portalih, ki jih podrobneje opišejo.

Vedno ste z menoj! V hvaležnosti. In v razdalji, ki jo velikokrat premerim z rožnim vencem!

Greste z menoj?

S+

DROBTINE 

Bog želi od nas želi več! Zakaj? Ker smo za več! In zato tudi tiste, ki jih povabi bliže, bolj preizkuša. Tako se je sv. Tereziji Deteta Jezusa ob nekem trpljenju, ko ni vedela, kako se bo izšlo, prikazal sam Gospod Jezus in ji dejal: »Veš, tako delam svojim prijateljem.« Terezija pa je odgovorila: »Saj zato jih pa imaš tako malo!«

Ljubezen do Boga in bližnjega, kakor nas uči že Mojzesova postava, nazorno pa jo kot eno zapoved predstavi Jezus v današnjem nagovoru, je zelo težka. Zakaj je to največja zapoved? Ker so v njej zaobsežene prav vse zapovedi. Prav vse se začne in konča z vprašanjem, ali smo pripravljeni celo postaviti na kocko svoje življenje zato, da bi prav živeli, kar zadeva izpolnjevanje največje zapovedi. Vsi pa vemo, koliko težav si lahko nakopljemo, če želimo živeti po vesti, ki je pripravljena slediti samo temu, kar nas učita sveta vera in Cerkev. Bog je in zaradi ljubezni, ki jo ima do mene, želim delati dobro bližnjemu ... Kolikokrat bi obupali!

Pretresljiva je izpoved Franceta Špeliča, funkcionarja, ki je nekoč občutil moč Duha, ki mu je očital, da ni ne mrzel ne vroč. Ljubezen do Boga je opustil, ljubezen do bližnjega je izpolnjeval takrat, ko mu je bila v korist. Zato se je odločil samo za Boga. Izgubil je službo in prijatelje. Z ženo nista imela česa dati otrokom na mizo … Pa se je pred vrati pojavila soseda, ki je slišala za njune težave, in jima prinesla za mesec dni zalog.

Zakaj bi bilo vse to pomembno na današnjo, zahvalno nedeljo, ko imamo vendarle pred seboj obilje, ki ga je rodila zemlja in je sad truda človeških rok ter Božjega blagoslova, v katerega verujemo. Zato ker se spodobi zahvala Stvarniku, da lahko delamo in prejemamo tudi njegove milosti. Njemu ta zahvala ne koristi in zaradi nje ni nič večji, nam pa odpira oči, da znamo videti njegove darove in končno tudi darove tistih, ki se za nas trudijo, pa včasih tega ne znamo ali celo nočemo opaziti.

In ta, današnja zahvala je pomembna tudi zato, ker se nikoli ne ve, kdaj bomo ostali praznih rok, si odtegovali od ust in pred oltar prinašali samo sočivje. Nič se ne ve, ali za temi časi blaginje ne nastopi čas suhih krav. In taki časi so kot nalašč, da izgubimo prvotno ljubezen do Boga, ki se kaj hitro spremeni v sovraštvo ali zanikanje. Dovolj zgovorna slovenska zgodovina pa nas pouči tudi, da so taki časi priložnost za hudo opustitev ljubezni do bližnjega ali mlačnost v odnosih.

Verujmo, da nam Bog ljubezen izkazuje tudi s kakšno preizkušnjo, in če mu bomo takrat prav tako izkazovali dolžno zahvalo, se bomo okrepili, da bomo prav razumeli čase in trenutke. Morda to res dela tistim, ki jih ima raje, a to še ne pomeni, da jih zapusti.

In še zelo preprosta želja: da bi vsaj na današnjo nedeljo pomislili na vse, kar smo in kar imamo, in bomo videli, da smo pravzaprav srečnejši kot večina na tem svetu.