NAMESTO UVODA ...

Lepo pozdravljeni na moji spletni strani z naslovom: s(S)ebastjanove!

Ali veste, kako diši nov avtomobil? Lepo! Vonj, ki je povsem enak, ne glede na to, koliko jih v življenju zamenjaš. In včasih se zdi, da je kar malo aromatičen, tako da te lahko celo zasvoji. Vsi vemo tudi, kaj se zgodi po prvi praski, več tisoč prevoženih kilometrih in prevažanju take ali drugačne umazanije. Ne samo, da vonja ni več, pozabiš celo, da si za tako, čeprav uporabno dragocenost žrtvoval kar veliko premoženje …

Božja beseda današnje nedelje nas opozori, da nas minljivosti tega sveta, dobrine in celo odnosi lahko pripeljejo do tega, da pozabimo, kaj je bistvo življenja; za nas je to vprašanje: kaj je bistvo vere? To, da je vse, kar imaš, ena sama milost, ki si jo prejel (večinoma) zastonj in ti prav nič ne pripada. Da gre Jezus še dlje: še o Božji milosti je treba razmišljati tako, da pričakuješ, da jo izgubiš ali pa je pravzaprav sploh ne – dobiš. In temu se pravi križ. Kdor tega križa ne bo zmogel sprejeti, bo težko razumel srčiko krščanstva. Seveda, ker smo v življenju navajeni ali pa vsaj pričakujemo, da bomo prejeli, ker si zaslužimo, ker si želimo, ker nam pripada, ker je tako prav, ker mora država poskrbeti, ker moram tudi v Cerkvi to dobiti … Takih ker v našem življenju, priznajmo, gotovo ni manjkalo. Vse dokler ne spoznaš, da življenje ni samo zamenjati avtomobil, da bo lepo dišalo. Ko pa se naveličam, preprosto zamenjam.

Morda bi lahko strnili tokratna bogoslužna besedila v stavek: Nič nam ne pripada. Potem bomo laže sprejeli, da Bog govori o križu kot o temeljni biti ne samo krščanstva, ampak vsakega življenja. Vse nam je podarjeno! In če se ne boš znal odpovedati ali sprejeti, da nečesa nimaš in ne boš prejel, boš nesrečen. Ne boš spoznal načrta Božje previdnosti za svoje življenje.

Včasih te tako trpko, a zdravilno spoznanje doleti ob tem, da ne moreš prejeti potomstva, včasih ob zavedanju, da moraš sprejeti odločitev, ki je starši in sorodniki ne bodo razumeli, včasih ob tem, da prizadevanje za uspeh in časti v življenju še ne pomeni, da boš tudi zadovoljen in srečen.

Jezus Kristus od svojih učencev ne pričakuje mučeništva. Vsaj od vseh ne. Pričakuje pa odziv in življenje v sluhu svetosti, ki pa vključuje nekakšno mučeništvo v premagovanju sebe in sprejemanju križev. V današnjem času sebičnosti in individualizma – ugotavlja papež Benedikt XVI. – to za nas pomeni prizadevanje za večjo ljubezen do Boga ter bratov in sester. In to pomeni seveda tudi odpovedovati se sebi. Tega pa svet ne mara preveč slišati … Preveč je naklonjen temu, da je avtomobil vedno nov in mora lepo dišati.

V dneh, ko prejemamo dar novoposvečenih mašnikov, ki bodo še kako morali spoznati, kaj pomeni sprejeti križ, prosimo zanje, da bi znali živeti in pričevati za Kristusov nauk, evangelij in njegovo Cerkev.