NAMESTO UVODA ...

Lepo pozdravljeni na moji spletni strani z naslovom: s(S)ebastjanove!

Sem Sebastjan. Likar. Odtod – pravilno sklepate – tudi ime pričujoči spletni strani. Vedno me je navdihovala pot. In tudi Pot, ki ji služim kot duhovnik katoliške Cerkve. Pot Jezusa Kristusa, na katero se vsi želimo naravnati. Z vso svojo človeškostjo, se razume.

Ob svojem delu čutim kot veliko milost, da se smem potruditi še za kakšno pot po Božjem stvarstvu. Da morem užiti lepoto dneva ali težo težke ture. Da lahko vidim to, kar nam je dano zastonj. In smemo tudi zastonj podarjati naprej ter ohranjati za prihodnje rodove.

Zato boste na moji preprosti strani lahko hodili skupaj z menoj po – poti. Z veseljem vam bom odstrl kakšno lepo turo po naši domovini. Všeč so mi dolge, naporne, malo znane in odročne poti. Kjer pa ni vedno varno hoditi sam ... A tudi to, da ne veš, kar vse srečaš na poti, je del vznemirljivega pričakovanja. Saj tudi za svoje življenje ne vemo vedno, kaj nas čaka in kaj ljubi Bog pošilja za nas.

Poti, ki vam jih predlagam in jih opisujem, ne vzemite zlahka. To niso strokovni opisi poti, a terjajo pripravljenost in dobro opremljenost. Za natančnejši opis in posebnosti poti se pozanimajte na portalih, ki jih podrobneje opišejo.

Vedno ste z menoj! V hvaležnosti. In v razdalji, ki jo velikokrat premerim z rožnim vencem!

Greste z menoj?

S+

DROBTINE 

Kaj potrebuje dober voditelj? Za tak poklic gotovo dobro karizmo in veliko milosti, pa še potrpežljivosti, talentov, diplomacije … in brez zdrave pameti ne bo šlo. In kakor je nekoč nekdo rekel: »Če nisi tudi malo hinavski, ne preživiš.« Vse najbrž drži. Še posebej pa drži, da mora imeti dober voditelj dobro izoblikovan razum in tudi srce. Eno in drugo. Če ima samo razum, bo diktator. Če ima zgolj srce, bo anarhist.

Kaj pa potrebuje nekdo, ki bo za svoje skrbel kot dober pastir? Prav tako veliko naštetega ter prav tako zdrav razum in dobro srce. Čeprav je v tej službi, ki nam je to nedeljo še posebej predstavljena, mnogo pomembnejše – srce.

Vsakdo mora gledati tudi na uspeh, to ni zanemarljivo. In neko ekonomsko logiko, donosno upravičenost projekta, vse to je pomembno. Vendar logika Dobrega pastirja ne bo nikoli logika tega sveta. Kakšna norost bi bila pustiti, morda celo zanemariti velike, ogromne večine in se pognati na prav filmski lov za eno samcato drobnico, ki je ostala kdo ve kje in je sploh vprašanje, ali je še živa. Tukaj razum odpove in je le še stvar srca. Samo srce bi namreč vlagalo, pa ga ne zanimajo obresti. Samo srce namreč gleda daleč naprej, na uspehe, ki jih sámo verjetno ne bo doživelo, se bo pa obrestovalo, ker je rešena duša.

Vsi evangeljski odlomki, ki so usmerjeni v iskanje bolnih in navidezno zanemarjanje zdravih, so lahko za nas, kadar smo ali se počutimo med devetindevetdesetimi, lahko nekoliko boleči. Na drugi strani pa se vsi, ki smo v predstojniški službi; delu nekoga, ki skrbi za zaupane mu ovce, vedno lahko počutimo na tnalu. Kako boš pravilno razločeval? Ali tista večina res ni vredna več? Ali se splača truditi za enega samega, ki si morda niti ne želi biti del tvojega hleva? Kje je prava mera tvojega dela za druge, ki so vredni žrtve in goreče ljubezni?

Tisti, ki hoče delati s srcem, se mora pač vedno učiti poslušati srce. Božje srce, ki govori tvojemu srcu, kaj storiti. Sv. John Henry Newman si je za cilj svojega življenja izbral stavek Srce govori srcu. Verujemo, da ne bomo zgrešili poti in da bodo naša dejanja prava, če bomo delali s srcem, usmerjenim v Jezusa Kristusa, edino ime, ki nas more rešiti, če se bomo držali zapovedi Cerkve in zaupali, da nas vodi Sveti Duh. Potem bodo tudi naša dejanja v korist. Enkrat vsem, drugič spet tistemu, ki nas v določenem trenutku pač bolj potrebuje.

Danes seveda še posebej prosimo za pastirje v Cerkvi. Da bi delali z zdravim razumom in predvsem znali poslušati svoje srce ter po zgledu Dobrega pastirja šli tudi po eno samo ovco. Včasih tudi na račun tistih, ki ga tisti trenutek ne potrebujejo …