Majske ture so vedno lepe! Še posebej, če ujameš lepo vreme, ni preveč naporno in še marsikaj lahko najdeš ob poti. Pred dvema letoma sem na mojo željo gnal agenta 938 spet po poteh nad Borovnico. Želel sem obrniti nekolikanj proti Cerknici ...
Seveda sva šla z vlakom! Nato pa od Borovnice v stmi brez pod Malim Trebelnikom, ki ga dosežeš po dobri uri. Pravzaprav je razgledni balkon, kjer se pogled odpre proti Ljubljani in Gorenjski, odrezan od poti zaradi pašnikov. Se pa splača nekoliko tvegati! Nato pa sva šla naprej proti Padežu, kjer naju prehiti kolesar. Izkaže se, da gre za agentovega planinskega kolega Maksa, s katerim se že mesece nista videla, zato je šel del poti z nama.
Usmeriva se bolj južno, obideva Vinji vrh in hodiva po dokaj dolgočasni poti, kjer ni razgledov. Dolgočasni za koga. Ne za naju. Mir in tišina. In vseprisoten strah, da bi te presenetil kosmatineci. Nič ne de, greva dalje in tako prideva do Bezuljaka. Pokrajina je res skrivnostna in lepa, a treba je paziti, da se ne izgubiš. Do postaje Rakek sva prišla pravočasno. Kot se spodobi za dobro načrtovanje. 5 minut pred odhodom vlaka. Ki naju je odpeljal do izhodišča. Mavrahov pa ni bilo na poti. Žal.
