Pred štirimi leti, torej v začetku decembra 2021, ko smo vsaj malo zadihali po (sicer še ne končani) epidemiji, sem se odločil za malce neklasično adventno romanje. Želel sem na Sveto goro! Seveda, združil pa sem pot še z drugimi "opravki". Nakupil sem citrusov pri mojem pomarančarju. Takrat sicer še v Novi Gorici, ker še nisem odkril bolj pristnega vira v Vidmu! Nato sem obiskal staro teto Rozino na Via Grabizio, in tudi fotografirala sva se v maskah, kar je izreden spomin in pomemben dokument o tistih časih.
Nato sem šel nazaj do Kromberka, kjer sem se ustavil že preje, in že navsezgodaj ujel odličen sončev prihod v novo jutro. Mimo kromberškega gradu sem se povzpel proti Škabrijelu, krvaveči gori in prizorišču pomembne soške bitke. Razsežnosti še vedno čutiš v jarkih, ki so prepleteni prav na tej kromberški strani. Na vrhu je postavljen stolpič, da se lahko malo razgledaš po goriški ravnini in že vidiš obrise Julijcev. Potem nadaljujem po rahlo vzpenjajočem grebenu mimo Kote 526, kjer je bil masaker še večji. Prvič sem bolj natančno videl bližino prizorišč bojev tako imenovane 11. soške bitke iz leta 1917. Tudi pot proti Prevali je zaznamovana z mnogimi utrinki iz te pomembne preteklosti.
Pot na Sveto goro pa je spet polna rovov in tokrat sem se tudi prvič povzpel skozi rove, da sem prišel na desno stran, pri sv. Frančišku. Tematska in učljiva pot. Priporočam! Na vrhu se pa le oglasite pri patrih, da vam dajo malo pokore in odpustka pred prazniki. In pa svetogorske pokore. Po tem vrstnem redu: najprej spoved, nato pijača:)
Milostno adventovanje in veseli (v duši, se ve) december!
"Smisel življenja je, da bi v skladu s svojimi zmožnostmi z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, povečali svoje spoznanje o Bogu in da bi nas to tako ganilo, da bi ga častili in se mu zahvaljevali."
