Pa pojdimo pred visokogorskimi lepotami še malo v nižjo okolico. Lani ob takem času naju je s kolegom Ribljanom sosed vabil na kosilo k Avseniku. Ker je bil moj prosti dan, se seveda nisem mogel zadovoljiti samo s kosilom, če je pa že obetal tako lep dan.
Zapeljal sem se proti Tržiču, do Brezij, nato pa v hrib proti Dobrči. Vmes Vaško in Breška gora, pot je zelo lepa. Pa spomin na igralca Bibiča, ki je bogvečemu tukaj našel svoj mir. Po grebenu je treba nujno obiskati planino s kočo na Dobrči, v resni pa pod Dobrčo, ker je do vrha še skoraj pol ure. Želel sem iti potem od vrha po poti, ki je bila vidna na LocusMapin bi me vodila nekako proti Prevali. Vendar me je tokrat zemljevid prevaral ali pa ga nisem znal prav brati. Poti ni bilo, je pa vodilo vse skupaj proti prepadu. Vmes sem še padel in se pošteno opraskal, nato pa raje zavil nazaj proti koči.
Našel sem markirano smer, ki vodi proti Prevali in se nekje vmes, ko je bilo videti, da izohipse niso več nevarne, podal kar po brezpotju in srečno prišel skoraj do koče v Dragi. Nato pa po obupni vročini do križišča v Begunjah, kjer me kolega pobere, da poskusimo pastirčkovo malico pri Avsenkovih, Konec dober, vse dobro.
Varno in v senci! In v upanju na dopustniški in manj topel julij!
